»V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okolijskih izzivov je ključna usmeritev strateškega načrta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost.«
»Podaja odgovore na izzive prehranske varnosti kot tudi na okoljsko-podnebne izzive, ki so pred nami.«
»Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 je zadnja priložnost, da se ohrani slovensko kmetijstvo in se s tem zagotovi ustrezna prehranska varnost.«
»Prepričani smo, da je zviševanje prehranske varnosti v interesu vseh deležnikov v verigi pridelave in predelave hrane oziroma vseh prebivalcev v Sloveniji.«
»Po naših ocenah bi nov zakon vplival na zmanjšanje kmetijske pridelave, kar bi še dodatno ogrozilo našo prehransko varnost.«
»Gorivo je nujno za pridelavo hrane, ki je strateška dobrina.«
»Poudarili so pomen kmetijskih subvencij, ki naj bodo namenjene le tistim, ki dejansko kmetujejo, kar bi imelo posreden učinek na večjo prehransko varnost in višjo samooskrbo.«
»Slovensko kmetijstvo je v marsičem drugačno od kmetijstva v drugih državah članicah, tako po strukturi, naravnih danostih, značilnosti podeželskega prostora kot povezanosti v prehranski verigi, zato je za nas zelo pomembna možnost, da specifike vključimo v strateški načrt in upamo, da bo ta naša posebnost zaznana tudi pri Evropski komisiji v procesu usklajevanja in potrjevanja programa.«
»Zato je po letu 2020 eden izmed prednostnih ciljev evropske kmetijske politike zadržati in pripeljati v pridelavo hrane mlado generacijo.«
»Hrano namreč zaužijemo na treh energijskih ravneh: na fizični ravni nam hrana daje občutek sitosti – tu je v ospredju hrana prihodnosti, ki temelji na trajnostni – ekološki pridelavi in predelavi.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju